Na pobudo Ministrstva za zdravje smo se odločili, da skupaj z organizatorji Maturantske parade in nevladnimi organizacijami pripomoremo, da bodo mladi ta dan preživeli kar se da lepo in ga ohranili v lepem spominu. V ta namen se moramo vsi skupaj predvsem truditi, da bo Maturantska parada potekala brez opijanja in uživanja alkohola. Mlade zato pozivamo k treznosti in jih vzpodbujamo k zabavi brez alkohola.
Pedagoške delavce, svetovalce in starše pa pozivamo, da mladim s pozitivnimi sporočili in zgledi pokažemo, da se da zabavati brez alkohola. Želimo si, da z dijaki spregovorite o odgovornem odnosu do alkohola, predvsem pa poskrbite za dobro informiranje o učinkih alkohola na mlad organizem!
Starše pozivamo, da se, kot aktivni opazovalci, udeležijo prireditve v čim večjem številu in tudi tako pripomorejo k omejenemu uživanju alkoholnih pijač.
Na dan prireditve vas z veseljem vabimo na predstavitveno stojnico Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana na Čopovi ulici v Ljubljani (pred Pošto), kjer bomo poleg preventivnih gradiv mladim nudili tudi svežo vodo.
Priloga: Analiza stanja
]]>Namen akcije je zlasti spodbujanje celovitega pristopa za zmanjševanje škodljive in tvegane rabe alkohola, ki se šele v zaključni fazi kaže z vidika varnosti cestnega prometa. Spodbuditi želimo širšo javno razpravo o alkoholni politiki ter o nezdružljivosti alkohola z udeležbo v prometu, ki vsebuje večplastne medijske kampanje in razdeljevanje ter objavljanje preventivnih gradiv (npr. plakatov, spotov itd.).
]]>Ljubljana, 9. maj 2013 - Spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva v vseh okoljih in v prostem času je namen obeleževanja Svetovnega dneva gibanja, ki vsako leto poteka 10. maja. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) letošnjo obeležitev posvečamo starejšim, zato je geslo »Z redno telesno dejavnostjo v zdrava zrela leta«. Redna, ustrezna in varna telesna dejavnost pri starejših je izjemnega pomena, zato starejšim od 65 let priporočamo vsaj pol ure zmerno intenzivne telesne aktivnosti vsak dan. Spodbudno je, da podatki naše zadnje raziskave iz leta 2012 kažejo, da je zmerno intenzivno telesno dejavnih vsaj štiri dni na teden dobre tri četrtine starejših od 65 let, njihova najbolj priljubljena oblika telesne dejavnosti je hoje.
ri starejših je redna in ustrezna telesna dejavnost izjemnega pomena. Zaradi fizioloških procesov s staranjem pride do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Zaradi tega lahko pride do omejitev pri vsakodnevnih opravilih, kot je vstajanje s stola, dvigovanje stvari ali hoja po stopnicah, poveča se nevarnost padcev in poškodb, zmanjša se kakovost življenja. Z redno in ustrezno telesno dejavnostjo se degenerativni procesi lahko do določene mere upočasnijo, posameznik pa dlje časa ohrani dobro telesno pripravljenost, funkcionalni status in s tem tudi samostojnost in boljšo kakovost življenja.
Slovenski starejši prebivalci bolj telesno dejavni od mlajših starostnih skupin
Preliminarni podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je lani izvedel na IVZ v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kažejo, da so starejši od 65 let v mnogih pogledih bolj telesno dejavni kot mlajše starostne skupine. Zmerno intenzivno telesno dejavnih večino dni v tednu (vsaj štiri dni) je več kot tri četrtine (77,3 %) starejših od 65 let. Med njimi jih je 70,3%, ki to dejavnost običajno izvajajo več kot 30 minut na dan. Glede na mlajše starostne skupine so starejši od 65 let najpogosteje zmerno intenzivno telesno dejavni. Delež je višji pri hoji, saj velika večina (87,8 %) starejših hodi večino dni v tednu, skoraj tri četrtine (72,2 %) od njih vsakokrat več kot pol ure.
Starejši naj bodo telesno aktivno čim več dni na teden
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča starejšim od 65 let, da naj bodo telesno aktivni čim več dni v tednu, vsaj zmerno intenzivno pa naj bodo telesno dejavni skupno najmanj 150 minut na teden. »Zmerno intenzivna telesna dejavnost je tista, pri kateri se nekoliko zadihamo, poviša se srčni utrip, ogrejemo se, vendar se še lahko pogovarjamo. Katere aktivnosti so zmerno intenzivne, je odvisno telesne pripravljenosti, starosti ipd. Običajno je to hitra hoja, počasen tek, kolesarjenje, ples, plavanje in podobno. Posamezna enota telesne dejavnosti naj traja vsaj 10 minut v enem kosu, idealno pa je, če na dan zberemo vsaj 30 minut. Enakovredno 150-im minutam zmerno intenzivne telesne dejavnosti je 75 minut intenzivne telesne dejavnosti skupno v enem tednu. Zelo intenziven je lahko tek, hitro kolesarjenje, nekateri športi z žogo, aerobika in podobno. Pri zelo intenzivni telesni dejavnosti se ne moremo več pogovarjati, srčni utrip in dihanje sta še bolj pospešena, ob tem pa se tudi spotimo. Vaje za krepitev večjih mišičnih skupin se naj izvajajo vsaj dvakrat tedensko. Starejši, ki že imajo težave z gibljivostjo, naj dodatno izvajajo vaje za izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev vsaj trikrat tedensko. Če izvajanje priporočenih količin telesne dejavnosti zaradi zdravstvenih težav ni možno, naj bo takšna oseba telesno dejavna le toliko, kolikor to dopušča zdravstveno stanje in posameznikova zmožnost.
Koristi telesne dejavnosti za zdravje za vse generacije
Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem počutju. »Zmanjša se ogroženost za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, visokega krvnega tlaka in osteoporoze, zmanjša tveganje za možgansko kap; znižuje krvni tlak pri tistih, ki že imajo povišanega, obvladuje prekomerno telesno težo in debelost, zveča telesno pripravljenost, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov, zmanjša stres, tesnobo, depresijo in osamljenost, izboljša kvaliteto življenja. Čeprav je v današnjem hitrem načinu življenja včasih težko najti čas za redno gibanje, je koristno vedeti, da ni samo rekreativna vadba tista, ki koristi našemu zdravju, ampak lahko telesno dejavnost vključimo tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so pot službo ali po opravkih. Za poti od 3 do 5 km s kolesom potrebujemo le 10 do 20 minut zato izkoristimo te možnosti, saj lahko npr. vožnjo z dvigalom nadomestimo s hojo po stopnicah ali pa med gledanjem televizije vadimo na sobnem kolesu, steperju ali ostalih trenažerjih.
Redna telesna dejavnost ni pomembna samo v zrelih letih, ampak tudi za mlajše, saj se gibalne navade oblikujejo že zelo zgodaj v otroštvu, zato je v tem obdobju potrebno spodbujanje telesne dejavnosti. Pri tem so ključni starši, ki lahko otrokom dajejo dober zgled, pomembno vlogo pa imajo tudi stari starši, saj običajno z vnučki preživijo precej časa. »Dedkom in babicam priporočamo tekanje z vnučki, igranje z žogo, pohajati z njimi po parku ali bližnjem hribu. Gibanje bo koristilo vsem, hkrati pa se bo še krepila že tako močna vez med starimi starši in vnuki. Vedno več otrok in mladostnikov preživlja veliko časa za računalnikom in televizorjem, posledice nezadostne telesne dejavnosti pa se kažejo v obliki prekomerne teže in debelosti. Po zadnjih podatkih je bilo med petletnimi otroki več kot četrtina dečkov in deklic s prekomerno telesno težo. Vse naštete bolezni se v veliki meri lahko prepreči z redno telesno dejavnostjo. Vendar pa športna vzgoja v šolah ni dovolj, zato je nujno potrebno, da so mladostniki telesno dejavni tudi izven šole. Otroci in mladostniki za svoj optimalni razvoj in ohranjanje zdravja potrebujejo eno uro (60 minut) vsaj zmerne dejavnosti dnevno.
Previdnostni ukrepi za varno izvajanje telesne dejavnosti
Redno telesno dejavni in tisti, ki z aktivnim življenjem šele začenjajo, naj poskrbijo, da bo telesna dejavnost varna, primerna, zabavna in sproščujoča. Še posebej je to pomembno za starejše, zlasti če so že prisotne zdravstvene težave. Zato je smiselno upoštevati nekaj previdnostnih ukrepov:
Knjižica telesnih vaj za starejše
]]>
Stres na delovnem mestu, ki predstavlja globalni problem, zahteva holističen pristop. Simpozij tako ponuja nepogrešljivo priložnost za predstavitev tem povezanih s stresom na delovnem mestu z različnih področjih, psihologije, medicine, kineziologije in nutricionistike ter razprave o trendih in izzivih za prihodnost.
Simpozij se bo pričel z opisom pojava stresa na delovnem mestu in s tem povezanimi težavami. Mednarodni strokovnjaki s področja psihologije in medicine bodo skozi različne poglede predstavljali fenomen stresa. Informacijska tehnologija nam zagotavlja širok spekter priložnosti za izobraževanje, motivacijo in nadzorovanje različnih aspektov stresa. Tako bo v nadaljevanju predstavitev namenjena prav tehnologiji, ki omogoča nadzorovanje laže dostopnih fizioloških parametrov povezanih s stresom. Ko enkrat razumemo stres in smo ga sposobni prepoznati ter nadzorovati, obstaja več možnih rešitev, da bi ga preprečili ali zmanjšali, ko se ta pojavi. Strokovnjaki bodo razpravljali o ukrepih za preprečevanje in zmanjševanje stresa iz vidnega polja psihologije, medicine, kineziologije, nutricionistike.
Ob tem je potrebno izpostaviti, da bo diskusija o stresu na delovnem mestu združila sedemnajst domačih in tujih strokovnjakov, med njimi bodo tudi uveljavljeni strokovnjaki s klinike Mayo v ZDA, ki bodo razpravljali o trenutnem stanju stresa na delovnem mestu v Sloveniji in tujini in na ta način odprli razpravo tudi za javnost. Seveda pa ne bodo manjkali tudi primeri dobre prakse. Zraven tega bo predstavljen tudi koncept projekta "Corporate @life", s prikazom svojih funkcij, ki bo simpozij tudi sklenil.
Prepričani smo, da bo to srečanje nepozabno doživetje za vse vas, saj zagotavlja odlične smernice in priložnost za odprto izmenjavo zamisli in predstavitev novega znanja na področju prepoznavanja, nadzorovanja in preprečevanja stresa.
Udeležba na simpoziju je brezplačna, vljudno prosimo, da za prijavo poskrbite pravočasno na e-naslov: kaja.pustoslemsek@rc-ikts.si
Vsa predavanja bodo potekala v angleškem jeziku.
]]>
Z vključitvijo zdravstvenih delavcev, političnih deležnikov in staršev lahko pripomoremo k boljšemu razumevanju, da je cepljenje varno in učinkovito, da z njim lahko preprečimo izbruhe v prihodnje in širjenje nalezljivih bolezni ter tako ljudi v evropski regiji zaščitimo pred njihovimi težkimi posledicami.
Svetovni teden cepljenja 2013: Zaščitite svoj svet - cepite se
V letu 2012 je bil Evropski teden cepljenja prvič vključen v Svetovni teden cepljenja (angl. World Immunization Week). Tako so vse svetovne regije hkrati izvajale aktivnosti ozaveščanja o pomenu cepljenja. Slogan kampanje je bil »Zaščitite svoj svet - cepite se«.
V letu 2013 se Svetovni teden cepljenja osredotoča na prizadevanja za zagotovitev visoke precepljenosti v okviru rutinskih programov cepljenja.
Evropski teden cepljenja 2013: Ključna dejstva
Izbruhi ošpic so realnost v evropski regiji SZO
a. Evropska regija je imela v zadnjih treh letih več kot 90 000 primerov ošpic.
b. Samo v letu 2012 je bilo več kot 20 000 primerov rdečk.
c. 80 % primerov ošpic je bilo znotraj držav članic Evropske Unije.
d. Več kot 50 % primerov je bilo mladostnikov ali mlajših odraslih.
e. Edini način, da te izbruhe zaustavimo in jih preprečimo tudi v prihodnje je, da ljudem omogočimo, da so ustrezno cepljeni.
f. Še vedno je ključnega pomena, da izobražujemo ljudi o pomenu cepljenja in da zagotovimo, da je cepivo dostopnost do cepiv.
g. Regionalni cilj eliminacije ošpic in rdečk do leta 2015 lahko dosežemo s tem, da opozarjamo na pomen cepljenja, zagotovimo finančna sredstva in pridobimo politično podporo.
Pomembno je dati glas ljudem, ki so bili prizadeti zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem!
Svetovni teden cepljenja 2013 - GLAVNA SPOROČILA
10 mitov (in 10 resnic) o cepljenju
]]>Odziv javnosti na hrup v okolju
Na IVZ so v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Inšpektoratom za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje pregledali statistiko pritožb zaradi hrupa v zadnjih desetih letih. Podatki o pritožbah zaradi hrupa in izrečenih kaznih v Sloveniji so pokazali, da je število izrečenih kazni v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru oziroma Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v obdobju od leta 2001 do 2011 narastlo od 486 na 2434. Zmanjšalo pa se je število nadzorov Inšpektorata za okolje od 816 v letu 2005 na 493 v letu 2011. S tem se je zmanjšalo tudi število ukrepov od 415 na 68, število prekrškovnih postopkov pa je v istem obdobju nihalo med 3 in 36 na leto. Najbolj moteč je hrup dejavnosti gostinskih lokalov predvsem v nočnem času. Pritožbe so pogoste tudi zaradi preglasnih javnih prireditev, motečega delovanja industrijskih in drugih obratov, hrupa prometa, hrupa z gradbišč, preglasnega zvonjenja in hrupa sosedov. Zelo je moteč hrup v dela prostih dneh, ko si stanovalci želijo oddiha in miru, obiskovalci oziroma turisti pa zabave in razvedrila. Primerjava stanja v Sloveniji in drugih državah centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope je pokazala, da je sistem pritožb v večini držav zapleten in v glavnem neučinkovit.
Območja različnih stopenj varstva pred hrupom
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa štiri stopnje varstva pred hrupom. Prva stopnja velja za površine na mirnem območju na prostem, druga. stopnja velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, tretja stopnja velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in zadnja, četrta, stopnja velja na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. Uredba še podrobneje določa pravila razmejevanja hrupnih dejavnosti, vendar se v praksi posveča premalo pozornosti ohranjanju območij druge stopnje varstva pred hrupom. Prepogosto se vzgojno-izobraževalne ustanove in bolnišnice nahajajo na območju tretje stopnje varstva pred hrupom. Vsaj pri novih posegih v okolje bi bilo potrebno za te ustanove zagotoviti mirno okolje. Tudi območja stanovanjskih naselij bi morala bolje zaščititi in jim v največji možni meri zagotoviti drugo stopnjo varstva pred hrupom.
Anketa o navadah poslušanja glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe med mladostniki
Pilotna študija, ki so jo leta 2011 izvedli IVZ, območni zavodi za zdravstveno varstvo in Slovenska mreža zdravih šol je pokazala, da kar 18 % vprašanih srednješolcev glasbo prek slušalk posluša tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Obsežnejšo anketo smo IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo izvedli tudi letos v aprilu. Na naše povabilo k sodelovanju se je odzvalo kar 45 osnovnih šol in 23 srednih šol. Pričakujemo, da bo na anketna vprašanja odgovarjalo prek tisoč učencev in dijakov. Anketiranje se bo zaključilo prav 24. aprila, z namenom obeležitve mednarodnega dne ozaveščanja o hrupu.Zbrani podatki se bodo analizirali in še letos predstavili javnosti.
24. aprila 2013 od 10:00 do 14:00 ure bodo na Prešernovem trgu v Ljubljani potekale meritve nivoja zvoka na slušalkah prenosnih predvajalnikov glasbe
IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo bomo v sodelovanju s Slovenskim društvom za akustiko 24. aprila 2013 na Prešernovem trgu v Ljubljani v času od 10:00 do 14:00 ure organizirali akcijo merjenja nivoja glasnosti glasbe na slušalkah prenosnih predvajalnikov glasbe. Preverili bomo tudi kvaliteto zvoka na njihovih slušalkah. S to akcijo želimo opozoriti na nevarnost, ki jo nepremišljeno poslušanje preglasne glasbe predstavlja predvsem za bolj občutljive posameznike. Posebej mladi se morajo zavedati, da hrup povzroča poškobe čutnih celic v ušesih postopno in neopazno. Naglušnosti se zavemo šele, ko je za popravilo škode že prepozno. Izpostaviti želimo tudi posameznike, ki pogosto in dlje časa zaznavajo šumenje v ušesih. Izpostavljenost preglasni glasbi in hrupu nasploh jim odsvetujemo.
]]>Te so bile leta 2010 v Sloveniji vzrok za skoraj 40 % vseh smrti:
V Sloveniji že 10. leto uspešno poteka Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Učinki preventive so vidni:
- polovico zaradi boljšega zdravljenja bolezni,
- polovico zaradi uspešno izvedenih preventivnih programov.
Inštitut za varovanje zdravja bo 5. aprila obeležil Svetovni dan zdravja s strokovnim srečanjem z naslovom "Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap". Srečanje bo potekalo v predavalnici Zavoda za zrdavstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana) na Zaloški cesti 29. Dogodek namenjen strokovnjakom pa bomo predstavniki ZZV Ljubljana dopolnili z meritvani krvnega tlaka in svetovanjem naključnim mimoidočim, pa tudi tistim, ki nas boste namensko obiskali. Meritve bodo - če nam bo vreme naklonjeno - potekale na zelenici pred zavodom, sicer pa v vhodni avli.
Evropska Komisija je v začetku leta 2009 sprejela Uredbo za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, ki predvideva ureditev brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah. To se izvaja z ukrepom, imenovanim Shema šolskega sadja. Vse zainteresirane vabimo na srečanje namenjeno podpori izvajanja Sheme šolskega sadja, ki bo
4. aprila 2013 ob 10.00
na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana
(Zaloška 29, Ljubljana) v 3. nadstropju.
Program srečanja:
10.00 – 10.20
Rezultati SŠS in evropska SŠS po letu 2013
(Tanja Polak Benkič, dipl. univ. ing. agronomije, višja svetovalka, MKGP)
10.20. – 11.00
Zelenjava v prehrani – pomen, obstojnost, vrednost
(prof. dr. Marjan Simčič, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo)
11.00. – 11.20
Vrtnarski krožki - aktivno spodbujanje učencev k povečanemu uživanju zelenjave
(Ana Ogorelec, univ. dipl. inž. agronomije, KGZS – Zavod Ljubljana)
11.20. – 12.00
Uživanje zelenjave v šolskem okolju – razprava v skupinah
(mag. Branka Đukić, univ. dipl. inž. živil., ZZV Ljubljana)
Prosimo, da svojo udeležbo na srečanju potrdite na naslov promocijazdravja@zzv-lj.si najkasneje do 1. aprila 2013.
]]>]]>